Namesto nepremičninskega bi potrebovali časovno omejen krizni davek, država pa bi se morala temeljiteje posvetiti odhodkovni strani proračuna, meni Mitja Štular iz Zavoda za oživitev civilne družbe.
Koncept davka na nepremičnine je izrazito nepravičen, saj pomeni že četrto obdavčenje zaslužka posameznika, ki se je odločil za nakup nepremičnine, poudarjajo v Civilni družbi za pravično Slovenijo, ki v tem trenutku združuje 44 civilnodružbenih gibanj, podpisnikov istoimenske deklaracije.
Razen tega, da je po njihovem mnenju sporen hiter način sprejemanja sistemskega zakona, kot je predpis o obdavčenju nepremičnin, so v civilni družbi tudi prepričani, da bo nepremičninski davek najbolj obremenil družine in podeželje, ne nazadnje pa bi lahko vodil tudi do, kot so se izrazili, novega vala nacionalizacije.
Pravičneje je obdavčiti luksuz
Namesto da se osredotoča na nepremičnine, naj vlada raje uvede pravičnejši davek na tisti del premoženja, ki predstavlja luksuz, recimo na plovila in drage avtomobile, predlaga Mitja Štular iz Zavoda za oživitev civilne družbe.
Sicer pa je načine reševanja iz krize treba iskati na strani odhodkov, predlaga Štular.
“Rezerve so v porabi. Cela vrsta projektov je za stvari, ki so med krizo nepotrebne. Pri veliko segmentih ugotavljamo, da ni resnih razpisov, ni resnega poskusa, da bi vzpostavili konkurenčnost pri ponudbi in ponudnikih, ki prodajajo storitve in izdelke. Primer je zdravstvo, tudi trošenje v javni upravi, absolutno so velike rezerve v podjetjih v državni lasti. Ta del je izredno širok in tukaj bi bilo mogoče bistveno več privarčevati.”
Civilna družba je lahko močna platforma
Jože Možina se je v pogovoru za naš spletni medij strinjal, da civilna družba pri nas nima pretiranega vpliva, vendar je prepričan, da je več kot 40 civilnodružbenih gibanj, ki so se do zdaj pridružila deklaraciji, lahko močna platforma. Takšna, ki bo lahko tudi pendant političnim odločitvam, ne da bi se tudi sama spustila v politične tokove.
Zakaj ne v politiko? Strank pri nas je dovolj, mogoče celo preveč, odgovarja Možina, ki se mu zdi pomembneje spodbujati k aktivnemu državljanstvu. Mogoče nas tudi zaradi nerazumevanja načela sodobne demokracije poskušajo takoj umestiti v politično polje, vendar to ni potrebno, pojasnjuje Možina.
“Takoj ko bi delovali kot politična stranka, bi nastopali na volitvah in bi padli v neko interesno sfero. V tem trenutku smo prostovoljci. Kar počnemo, delamo iz, mislim, precej pozitivnih nagibov, brez osebne adreme. Če nas bo več takih in ko nas bo dovolj takih, se bo tudi politika spremenila. Res pa je, da je pot v politiki evolutivna, ne revolucionarna.”
Kakovosti prednost pred novimi obrazi za vsako ceno
Tudi Štularju se zdi lov na nove politične obraze pretiran, sam bi namesto količine v politiki raje videl kakovost.
“Slovenska javnost in mediji sporočajo predvsem, naj pridejo novi obrazi. Lahko pridejo, ampak če niso kakovostni, ne pomenijo nobene dodane vrednosti oziroma so lahko po inerciji samo korakanje po poti, po kateri hodimo že zdaj in ni napredka. Mislim, da je predvsem pomembno, da dobijo priložnost tisti, ki so dobri, ki so profesionalci in se spoznajo na stvari ter nimajo skritih, pokvarjenih namenov, temveč v resnici želijo narediti tisto, kar je prav in dobro. To je sicer včasih lahko nepriljubljeno in bo v ekstremnih razmerah tudi zabolelo, je pa za Slovenijo dolgoročno dobro, da se takšne stvari naredijo.”