Deklaracijo Civilne družbe za pravično Slovenijo, ki zajema 18 zahtev za pravično državo, je v zadnjih mesecih podpisalo 44 civilnodružbenih gibanj. Mitja Štular iz Zavoda za oživitev civilne družbe in eden izmed pobudnikov deklaracije, v kateri so med drugim zapisane zahteve v zvezi s pravosodjem, šolstvom, zdravstvom in mediji, poudarja, da je ena poglavitnih težav Slovenije negativna kadrovska selekcija. Ta je pogosta in je temeljni mehanizem elit za ohranjanje vpliva in moči v sferi državnega, je prepričan. Jože Možina se zavzema za dosledno spoštovanje države in njenih simbolov ter temeljnih državljanskih pravic in svoboščin.
Civilna družba za pravično Slovenijo se je nazadnje oglasila pred nekaj dnevi, ko se je kritično odzvala na predlagani in v četrtek na vladi potrjeni davek na nepremičnine. Kot pravijo, bi bilo najbolj smiselno, da bi država namero po uveljavitvi tega davka opustila in rešitve iskala drugje – na strani porabe.
V Civilni družbi za pravično Slovenijo opozarjajo, da bo nepremičninski davek v primeru uveljavitve pomenil že četrto obremenitev tistih, ki so se odločili za nakup nepremičnin. V Civilni družbi za pravično Slovenijo opozarjajo, da bo nepremičninski davek v primeru uveljavitve pomenil že četrto obremenitev tistih, ki so se odločili za nakup nepremičnin.
Vladni predlog ureditve davka na nepremičnine je nedomišljen, pripravljen brez celovite analize, voden pa je bil po hitrem postopku, kar je za tovrsten, sistemski predpis povsem neprimerno, so pred dnevi sporočila gibanja, ki so prispevala podpis pod deklaracijo Civilne družbe za pravično Slovenijo.
Opozarjajo, da bo nepremičninski davek v primeru uveljavitve pomenil že četrto obremenitev tistih, ki so se odločili za nakup nepremičnin. Davek bo obremenil zlasti družine in podeželje, zaradi nezmožnosti poravnavanja obveznosti, ki jih bo nalagal zavezancem, pa bi utegnil voditi v, kot so dejali, novo nacionalizacijo. Takšen davek je zato nepravičen, so prepričani v Civilni družbi za pravično Slovenijo. Od vlade zato zahtevajo, da odstopi od namere po njegovem hitrem sprejemanju.
O tem, kakšne alternativne rešitve v času krize predlagajo gibanja, zbrana v Civilni družbi za pravično Slovenijo, kako močna je lahko civilna družba pri nas, pa tudi o tem, ali gibanja, ki so podpisala deklaracijo, razmišljajo o tem, da bi se v obliki stranke podala v politiko, smo se pogovarjali z Mitjo Štularjem in Jožetom Možino.
Vlada ravno danes odloča o predlogu zakona o davku na nepremičnine. Sami ste zelo kritični do predlagane različice. Zakaj?
Štular: Mislim, da je prva težava v tem, da vlada dela na napačnem koncu in preveč pritiska na prihodke. Če bi uveljavila bolj gospodarno porabljanje obstoječega denarja, ta ukrep z vidika polnjenja proračuna ne bi bil potreben. Poleg tega je koncept predlaganega davka izrazito nepravičen zato, ker pomeni že četrto obdavčenje zaslužka tistega, ki se je odločil za nakup ali gradnjo nepremičnine. Tako bo davek plačal kar štirikrat. Pri preostalih izdelkih ali storitvah davek plača trikrat: najprej davek na plačo, potem dohodnino in nazadnje še davek na dodano vrednost. Z nepremičninskim davkom se uvaja neke vrste kazen na lastništvo. Tako bi to lahko razumeli. To pomeni, da so različne vrste premoženja – poznamo tudi premično premoženje – različno obremenjene, in to je ena od težav. Kaj pa recimo plovila, luksuzni avtomobili, veliki denarni depoziti? Težava so tudi tržna vrednost kot davčna osnova in številne anomalije, ki so se pokazale v metodah množičnega vrednotenja nepremičnin. Nadalje je nedopustna časovna naglica, v kateri se vse skupaj dogaja, saj ne dovoljuje umirjenega razmisleka in proučitve mnenj ter obstoječih modelov drugje po svetu. Skratka, obstaja cela vrsta konceptualnih in izvedbenih težav.
Izpostavljate tudi, da bo nepremičninski davek, če bo v predlagani različici sprejet v državnem zboru, veliko breme za družino. Če pogledamo v številkah: od stanovanja v Ljubljani v izmeri 85 kvadratnih metrov, ki je po Gursu ocenjeno na 150 tisoč evrov, bi se plačal nepremičninski davek 225 evrov, zdajšnje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča pa znaša okoli 110 evrov. Bi deset evrov več na mesec res toliko poseglo v družinski proračun?
Možina: 150 evrov na leto je veliko denarja za nekoga, ki ima 500 evrov pokojnine oz. plače ali pa je morda brezposeln. Veste, koliko je takšnih v Sloveniji? Ali pa ljudje, ki imajo otroke. Za otroke v današnji osnovni šoli, ki je “brezplačna”, je treba vseeno ogromno plačevati, zato mislim, da vsak znesek nad 50 evrov na letni ravni pomeni udarec za šibkejše socialne sloje.
Štular: Še ena zamolčana resnica v javni razpravi je, da predlog zakona, kakršen je bil javnosti na voljo, predvideva možnost do 2,5-kratnega zvišanja 50-odstotnega dela davka, ki bo namenjen občinam. Če to preračunate, ugotovite, da je treba davčne stopnje, o katerih se zdaj pogovarjamo, množiti še z 1,75. Se pravi, da se ne pogovarjamo več o 225 evrih, ampak v resnici o 1,75-kratniku tega zneska, kar je okrog 400 evrov. To je že bistveno višja številka, dejstvo pa je, da to udari predvsem tiste, ki so socialno šibkejši. Za nekoga, ki prejema minimalno ali zajamčeno plači, oz. za večje družine s povprečno plačo je nekaj sto evrov zelo velika številka.
Možina: Pomenljivo je, da se v nepremičninskem zakonu ne rešuje le težave izčrpane državne blagajne, ampak je tukaj skrita tudi past za reševanje prezadolženih občin, na primer ljubljanske.
Pravite, da so rezerve drugje. Če vemo, da mora država vzeti toliko in toliko, kje potem lahko to stori?
Celoten intervju je objavljen na spletni strani PlanetSIOL.net.