Skoraj šest let si je naša civilna iniciativa prizadevala za ohranitev ljubljanske tržnice. Ob bistveni strokovni podpori najvišje znanstvene in kulturne ustanove SAZU ter drugih strokovnjakov so naša prizadevanja obrodila sadove. Ohranjeni bosta tako tržnica kot tudi arheološka dediščina. V prvi polovici tega meseca (marca) so arheologi izvršili sondažo na Vodnikovem trgu in potrdili – kar je že leta 1788 vrisal Schemerl – da se tu nahajajo srednjeveške ostaline, ki so jih razvrstili v 1. kategorijo; to so temelji frančiškanske cerkvice iz leta 1417 (takrat je prvič omenjena) s kripto ter dobro ohranjen križni hodnik samostana z obokano kletjo. Na Vodnikovem trgu in Krekovem trgu so že ob izkopavanjih za komunalne vode odkrili ohranjeno srednjeveško mestno obzidje, brambni jarek, barbakan, Auerspergovo grobnico, kostnico …
Gradnja garaž bi vse te najdbe uničila. Pa ne le naštetih arheoloških ostalin temveč tudi grobove. Izkop za garaže bi ogrozil tudi obstoj državnih spomenikov, kot so Plečnikove arkade, semenišče in celo stolnico. Ta bojazen je zelo utemeljena, saj je zaradi gradnje garaž na Kongresnem trgu, uršulinska cerkev dobila razpoke in jo lahko poruši že manjši potres. Kleti uršulinskega samostana pa so ob deževju poplavljene, kot tudi kleti nekaterih drugih okoliških stavb.
Imeli smo prav, da smo Ljubljančani vztrajali in se upirali pohlepnim željam kapitala. Zato smo ohranili naše osrednje ljubljansko srečevališče na tržnici, ohranili prostor, kjer lahko kupujemo pridelke, ki so zrastli na slovenskih tleh. Nenazadnje pa smo preprečili, da bi bil ogrožen obstoj Plečnikove dediščine – Plečnikovih arkad. In to v letu, v katerem praznujemo 140. obletnico rojstva našega velikega arhitekta. Opozoriti moramo, da prav ob tako visoki obletnici sramotno dopuščamo, da propadata Plečnikov stadion in edinstvena cerkvica sv. Mihaela na Barju. Tujci nam zavidajo, da imamo tako slavnega rojaka, mi pa ne znamo ali pa nimamo volje ohraniti njegovih stvaritev. Tujci nam zavidajo tudi ljubljansko tržnico in priznavajo naš evropski odnos do tega izjemnega prostora.
Za civilno iniciativo Tržnice ne damo:
Marinka Kurilić