Pobuda za revizijo razrešitve in prekinitve delovnega razmerja uredniku STA Borutu Mešku

Združenje novinarjev in publicistov
Zavod za oživitev civilne družbe
Zbor za republiko
Inštitut Jožeta Pučnika
Vlada Republike Slovenije
Gregorčičeva 20-25
1000 Ljubljana

Ljubljana, 14. 3. 2012

POBUDA: Revizija nezakonite razrešitve in prekinitve delovnega razmerja odgovornemu uredniku STA Borutu Mešku

Slovenska tiskovna agencija oziroma njen pooblaščeni predstavnik direktor Bojan Veselinovič je leta 2009 razrešil in hkrati odpovedal delovno razmerje odgovornemu uredniku STA Borutu Mešku. Za izpeljavo postopka krivdne razrešitve in odpovedi delovnega razmerja je navajal izmišljene razloge, zaradi česar se je Borut Meško obrnil tudi na delovno sodišče. Še pred zaključkom postopka je Meško zaradi težke bolezni umrl, Slovenska tiskovna agencija pa je morala zaradi ravnanj direktorja Veselinoviča družini pokojnega izplačati poravnavo.

Ker je direktorja Slovenske tiskovne agencije v času, ko je izvršil to svoje globoko nemoralno in nezakonito dejanje, imenovala vlada, pričakujemo, da bo vlada opravila tudi revizijo postopka krivdne razrešitve in prekinitve delovnega razmerja Borutu Mešku ter ugotovila, da je bilo ravnanje direktorja Bojana Veselinoviča nezakonito, saj za to obstajajo argumenti in dokazi! Vlada Republike Slovenije naj se tudi javno opraviči svojcem pokojnega Meška za to dejanje, ki ga je tudi v njenem imenu izvršil direktor Veselinovič. Prav tako pričakujemo, da bo zoper direktorja Veselinoviča sprožila ustrezne pravne postopke.

Dva meseca po svojem nastopu je Bojan Veselinovič odgovornemu uredniku Borutu Mešku izrekel prvi disciplinski ukrep: pisno opozorilo na neizpolnjevanje obveznosti iz delovnega razmerja in na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve. Kot razlog za izdajo tega ukrepa je Veselinovič navajal projekt Evropske volitve 2009 in med drugim zapisal: »Spremljanje volitev v Evropski parlament predstavlja del programske zasnove delodajalca. Za učinkovito spremljanje volitev so potrebne skrbne in pravočasne priprave, brez katerih ni možno uresničevanje programske zasnove, niti vodenja uredništva v vsebinskem, kadrovskem, organizacijskem in finančnem pogledu. /…/ Volitve v Evropski parlament so bile razpisane 6. marca 2009. Pravočasna priprava na projekt volitev bi se morala začeti takoj po tem datumu. /…/ O tem ravnanju je delodajalec opravil razgovor z delavcem, ki je navedel, da je pripravo projekta zaupal svojemu namestniku Urošu Urbaniji, kar pa ne opravičuje ravnanja delavca, ki je kot odgovorni urednik dolžan poskrbeti za pravočasno pripravo na projekt volitev.«

Že iz navedenega zapisa je razvidna kontradiktornost izjav v pisnem opozorilu. Po eni strani naj tedanji odgovorni urednik ne bi poskrbel za pravočasne priprave na izvedbo projekta, po drugi strani pa je že v samem opozorilu zabeleženo, da je za vodenje celotnega projekta Evropske volitve Borut Meško pooblastil Uroša Urbanijo, ki je projekt tudi vodil in koordiniral.

Direktor Veselinovič je navedel, da bi se morala po njegovem mnenju začeti priprava na projekt volitev takoj po razpisanem datumu volitev. Ne glede na dejstvo, da si je direktor datum začetka priprav poljubno izmisli za nazaj (nekdo drug bi lahko zapisal, da se morajo priprave na naslednje Evropske volitve začeti takoj po zaključku prejšnjih volitev), Borutu Mešku Veselinovič niti aprila, ko je nastopil mandat, niti maja ni izdal nobenega navodila, da mora začeti s pripravami na Evropske volitve. Če sledimo logiki, ki jo je zasledoval direktor Veselinovič v tem pisnem opozorilu, bi si takšen opomin pred odpovedjo zaslužil on sam, ker je opustil dolžno ravnanje.

Toda Borut Meško je v resnici začel priprave na Evropske volitve že precej pred datumom, ki si ga je dobesedno izmislil direktor Veselinović. Namestnika odgovornega urednika Uroša Urbanijo je za vodenje tega projekta pooblastil že decembra 2008, iz januarja 2009 pa obstajajo pisne korespondence tudi z urednico zunanjepolitične redakcije, kako bo projekt izpeljan.

Iz vsega skupaj je razvidno, da je Borut Meško dobil pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti iz delovnega razmerja in možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve na podlagi izmišljenih dejstev, na kar je direktorja Veselinoviča že tedaj opozoril tudi namestnik odgovornega urednika Uroš Urbanija. Toda očitno je delodajalec zasledoval samo cilj, kako odgovornemu uredniku izdati opomin pred odpovedjo in s tem zadostiti delovnopravni zakonodaji, da mora pred odpovedjo zaposlitve delodajalec delavcu izdati pisno opozorilo.

Odgovorni urednik Borut Meško je bil v nadaljevanju skoraj vsakodnevno deležen šikaniranj in pritiskov s strani direktorja Bojana Veselinoviča. Slednji je od odgovornega urednika zahteval vsakodnevna poročila o opravljenem delu, pri čemer se je pogosto vmešaval tudi v uredniške odločitve, nad katerimi nima kot direktor nobenih pristojnosti. O tem pričajo številni dokumenti in dopisi direktorja Veselinoviča posameznim urednikom.

Zaradi številnih pritiskov in mobinga s strani direktorja Veselinoviča, katerih vzrok je bil očitno predvsem v različnosti svetovnonazorskih pogledov, je moral Borut Meško tudi na daljšo bolniško. Ne glede na bolniški status pa je direktor Veselinovič preko elektronske pošte nadaljeval s pritiski na Meška.

Ko se je Borut Meško vrnil z bolniške, je direktor Veselinovič od njega zahteval, da pripravi »Program prilagajanja STA spremembam na medijskem trgu, s poudarkom na naslednjih ciljih:
– večja krovna koordinacija dela uredništev in izrabljanje sinergij
– zagotavljanje stabilne kakovosti produkta
– selekcija vsebin in krepitev posameznih vsebin, namenjenih posameznim ciljnim skupinam
– poenotenje osnovnih agencijskih pravil poročanja (dolžina vesti in naslovov, prioriteta vesti …)«.

Iz vsega zgoraj zapisanega je razvidno, da je Veselinović od odgovornega urednika zahteval stvari, ki presegajo kompetence odgovornega urednika in neposredno zadevajo delo direktorja. Odgovorni urednik mora namreč zagotavljati kvalitetno produkcijo vsebin ter profesionalno pokrivanje dogodkov v skladu z agencijskimi standardi. Leta 2009 na medijskem trgu ni bilo nobenih posebnih sprememb, ki bi zahtevale kakršno koli prilagajanje STA na vsebinskem področju. Še več. Agencija je za časa Boruta Meška beležila svoje najboljše rezultate.

Iz podatkov MOSS je namreč razvidno naslednje. Ko je direktor Bojan Veselinovič v novembru 2009 odpustil Boruta Meška, je imela spletna stran Slovenske tiskovne agencije www.sta.si po podatkih MOSS-a 88.881 uporabnikov in 1.462.953 prikazov strani. To je bil dejanski rekord spletne strani Slovenske tiskovne agencije, in sicer tako po številu uporabnikov kot tudi številu prikazov strani. Leto dni pozneje, ko je Veselinovič prekinil delovno razmerje Borutu Mešku, so rezultati kazali na katastrofo. Število uporabnikov v mesecu novembru je padlo na 51.144, število prikazov strani pa na 1.252.051. Kljub izredno slabim rezultatom direktor Veselinovič ni ukrepal. Še več. Leta 2011 so rezultati še slabši. Novembra 2011 Slovenska tiskovna agencija beleži zgolj 32.517 uporabnikov in 1.123.881 prikazov strani.

Očitno je, da je Borut Meško na Slovenski tiskovni agenciji delal več kot uspešno. Do marca 2010, to je dobre 4 mesece po odpustitvi Meška, je agencija še beležila več kot 70.000 uporabnikov, nato pa se je začelo postopno upadanje, katerega trend se očitno nadaljuje, saj agencija v posameznih mesecih beleži celo manj kot 30.000 uporabnikov.

V resnici pa so se v letu 2009 začele velikanske spremembe na področju trženja, številni mediji, sicer odjemalci storitev STA, so izgubili velik del oglaševalskih dohodkov. Posledično je to zadevalo tudi STA in naloga direktorja je bila, da vodenje agencije prilagodi zmanjšanju finančnih sredstev. V tem smislu je bila seveda tudi naloga direktorja, ki bi imel nadzor nad finančnim poslovanjem agencije in da bi ugotovil ali lahko agencija na trgu ponuja še kakšne druge storitve ob obstoječih. Naloga direktorja je torej, da se odloči, ali bo STA svojim odjemalcem ponujal tudi radijski servis ali ne, naloga odgovornega urednika pa je, da na podlagi zahteve direktorja izpelje takšen program. Dolžnost, ki bi jo torej moral izpeljati direktor agencije, je prelagal na odgovornega urednika, ki je kljub vsemu svojo vizijo tudi pripravil in predstavil.

Kaj je direktor pričakoval pod drugimi zahtevami, je povsem nerazumljivo besedičenje. Vsekakor pa se delo agencije v organizacijskem smislu praktično ni v ničemer spremenilo razen v dejstvu, da so posamezne novice STA objavljene tudi nekaj ur, včasih pa celo nekaj dni po dogodkih. Znani so bili tudi primeri cenzure, ki se je po odpustitvi Boruta Meška z mesta odgovornega urednika uveljavila kot del uredniške prakse na STA. Če je direktor tako pojmoval zahtevo o selekciji vsebin, potem je razumljivo, da so bile razlike v stališčih med odgovornim urednikom in direktorjem velikanske.

V nobenem primeru pa to ne more biti povod za krivdno razrešitev in odpoved delovnega razmerja. Kot glavni razlog odpovedi delovnega razmerja v novembru 2009 je Veselinovič Mešku očital, da ni oddal programa prilagajanja agencije, čeprav ga je ta direktorju in tudi drugim urednikom javno predstavil. Ob tem naj poudarimo, da vprašanje, ki bi bilo tukaj na mestu, ni vprašanje, zakaj Meško ni oddal poročila, temveč zakaj je direktor od odgovornega urednika zahteval stvari, ki bi jih moral sam urediti.

Prav tako je iz korespondence med novinarji, ki je bila javno objavljena, razvidno, da pri odstavljanju Meška ni šlo za iskanje resničnih vzrokov, ampak za vnaprej načrtovan scenarij, ki je bil izdelan celo s posameznimi variantami, pač glede na to, kako se bo Meško zagovarjal. Obstaja posnetek zaslišanja Boruta Meška s strani Mihaela Šuštaršiča. Čeprav je v obrazložitvi razrešitve Boruta Meška navedenih kar 21 razlogov domnevno hujših kršitev delovnih obveznosti, je iz posnetka jasno razvidno, da je Šuštaršič znal navesti kot hujšo kršitev samo to, da Meško ni napisal nekega poročila.

Direktor državne tiskovne agencije Veselinovič je v prvi vrsti ravnal protizakonito, ko je odpustil Boruta Meška, kar je konec koncev priznal tudi s tem, da je Slovenska tiskovna agencija svojcem pokojnega Meška morala izplačati poravnavo. Veselinovičevo ravnanje pa je bilo tudi skrajno nemoralno in zavrženo, ker v sodobni demokratični družbi ne moremo in ne smemo pristajati na načelo, da lahko direktor katerega koli podjetja, še posebej pa podjetja, ki je v lasti vseh državljanov Republike Slovenije, svojega zaposlenega šikanira, mu grozi in ga navsezadnje odpusti samo zaradi tega, ker na družbo in na svet ne gleda enako kot direktor oziroma predstavnik lastnika tega podjetja.

Združenje novinarjev in publicistov, Igor Kršinar

Zavod za oživitev civilne družbe, mag. Andrej Aplenc

Zbor za republiko, dr. Lovro Šturm

Inštitut Jožeta Pučnika, dr. Mihael Brejc

V vednost:
predsednik SDS Janez Janša
predsednik DLGV Gregor Virant
predsednik SLS Radovan Žerjav
predsednik Desus Karl Erjavec
predsednica Nsi Ljudmila Novak