Na Slovenskem ogromno pozornosti posvečamo predvolilnemu molku. Tega za določene akterje, zlasti verske skupnosti, razširimo kar na celoten predvolilni čas, sklicujoč se, ustavnopravno povsem neutemeljeno, da ne bo pomote, na ločitev cerkve od države. Še bolj pa cenimo povolilni molk. Zlasti med pravniki.
Ko se pravnik v Sloveniji opredeli do političnih vprašanj v najširšem smislu, kaj šele do strankarsko obarvanih – ta so tabu – ravna zoper prevladujočo konvencijo ravnanja v pravniški epistemološki skupnosti, ki je zavezana k nevtralnosti, objektivnosti, da ne zapišem: sterilnosti.
To se, seveda, doseže le z nevključevanjem v javni diskurz, ali pa s stresanjem praznih visokoletečih besed, ki zaradi svoje ne-vsebine ne morejo povzročiti nobenega učinka, ne negativnega ne pozitivnega, in najpomembnejše: njihovemu avtorju ne morejo prinesti nikakršnih sankcij.