Z ideološkim razdvajanjem, ki smo mu priča, se bo kriza v Sloveniji še poglobila
V Zavodu za oživitev civilne družbe z zaskrbljenostjo spremljamo vnašanje starih ideoloških delitev in netenje zgodovinskih konfliktov, ki imajo očiten namen, da bi javnosti zameglili pogled na perečo stvarnost: nesposobno oblast, razgradnjo vrednot in posledično propadanje države ter naraščanje brezposelnosti. Agresivna drža in grobi in manipulativni izreki, ki smo jim priča v zadnjih dneh predvsem s strani stare politične elite, ne prispevajo k graditvi sožitja, ki bi državljanom Slovenije omogočil skupno prizadevanje za izhod iz krize, ampak krizo le še poglabljajo.
V Zavodu opažamo, da se ob (samo)sesutju sedanje vladajoče koalicije številni od nje odvisni akterji na vse načine prizadevajo pripisati odgovornost za katastrofalno vladanje v enaki meri kar vsem političnim strankam, tudi opozicijskim. To je absurdno, zavajajoče in spodkopava zaupanje državljanov v večstrankarski demokratični sistem. Osnovno poznavanje političnega dogajanja zadnjih dveh let pokaže, da se je vlada z verolomno na eni in samozadostno politiko na drugi strani razvrednotila sama in da tudi bistvene referendumske spopade izgublja zaradi nezmožnosti dialoga s socialnimi partnerji in z legalno politično opozicijo.
Kolaps sedanje vlade in vladnih strank poskušajo politične sile iz ozadja, ob asistenci nekaterih medijev, reševati s širjenjem dvoma v parlamentarno demokracijo in razglašanjem paradigme, da ni nobene alternative in da so potrebni le novi obrazi ter pokojninska reforma. To seveda ne drži; alternativa vladajočim je v parlamentarni demokraciji vedno opozicija.
Tako je v demokratičnem svetu in tudi v Sloveniji. Tako je bilo leta 2008 in tako bo na vseh naslednjih volitvah. Novi obrazi so dobrodošli, povsem nujni pa v tistih strankah, katerih voditelji so jih zavozili in ne uživajo več nobene podpore ljudi. Res pa je, da novi obrazi niso jamstvo za uspešno politiko, kar so jasno pokazale volitve leta 2008.
Višek dvoličnosti je, da o nujnosti novih obrazov in o nujnosti pokojninske reforme govorijo zelo stari obrazi, tisti, ki so podporniki, celo mentorji sedanje vlade in katerih politične funkcije pogosto izvirajo še iz preddemokratične ere ali pa sodijo med pokojninske privilegirance.
V Zavodu menimo, da je ob stiski, v kateri se zaradi nesposobne in med sabo skregane vlade nahaja čedalje več državljanov, skrajno škodljivo za narodno enotnost odpirati boleče rane druge svetovne vojne. To je nedržavotvorno in ruši našo prvo prioriteto, ki je narodna enotnost.
Osvobodilna fronta je bila v začetku skupaj s Kocbekom in drugimi skupinami koalicija, vendar si je Komunistična partija OF kmalu s silo podredila in s smrtno kaznijo prepovedala odpor proti okupatorju izven OF, ter skušala izenačiti domoljubje s tujo totalitarno ideologijo. Tradicionalni politični razred je bil s komunističnim terorjem načrtno pahnjen v samoobrambno zaščito pod pokroviteljstvom osovraženih okupatorjev in s tem tudi na stran izgubljene vojne. Osvobodilna vojna se je pod komunističnim vodstvom prepletla v državljansko vojno, revolucijo in protirevolucijo s kolaboracijo protikomunistične strani; vse skupaj pa je povzročilo na tisoče civilnih žrtev že med vojno, še več pa po vojni. Gre za obdobje slovenske zgodovine, ki še vedno močno razdvaja slovenski narod in ga ni moč na silo razglašati za združevalno točko.
Prejšnji režim, ki je prišel na oblast z množičnimi pomori in nadaljeval z diktaturo, z dachauskim in drugimi montiranimi sodnimi procesi, sistematičnim uničevanjem kmetov in množičnim kršenjem človekovih pravic, so nasledile stare-nove tranzicijske stranke, kjer smo bili priča finančnemu grabežu starih partijskih elit in zato nesprejemljivemu gospodarskemu zaostajanju za prej primerljivimi državami EU. Taka politika ni povezovalni element naroda.
Pač pa imamo Slovenci mogočno in pred zgodovino čisto točko praktično popolne narodne enotnosti, ki smo jo izkazali s plebiscitom leta 1990 in osamosvojitveno vojno 1991. To je resnična združevalna paradigma slovenskega naroda, ki jo potrebujemo v sedanjem času.
V Zavodu za oživitev civilne družbe apeliramo na družbeno odgovorne medije in novinarje, da v sedanji poplavi ideoloških tem poskrbijo, da se bodo slišali tudi glasovi širšega civilnodružbenega spektra, kar edino lahko zagotovi pluralen pretok informacij in idej, ki predstavljajo temelj za demokratično delovanje družbe in ki edine lahko utemeljijo narodno enotnost. Menimo, da lahko dosežemo napredovanje v tej smeri le s krepitvijo parlamentarizma in prvo dejanje v tem duhu so zahteve po predčasnih volitvah. Temu se tudi mi pridružujemo.
Za Zavod za oživitev civilne družbe:
mag. Andrej Aplenc, Viktor Blažič, dr. Janez Jerovšek, dr. Peter Lah, dr. Milan Orožen Adami